Psihosomatske motnje: kako telo izraža stres in čustva

Psihosomatske motnje so telesne težave, pri katerih imajo pomembno vlogo stres, čustva in misli: telo resnično boli, tišči ali se vrti, v ozadju pa ni samo telo, ampak tudi to, kar doživljamo. Se vam zdi, da vaše telo govori jezik, ki ga nihče ne razume? Da vas tišči v prsih, stiska v grlu in utruja brez razloga, izvidi pa so dobri? Niste edini in nič si ne izmišljujete. V tem članku vam razložim, kaj psihosomatika pomeni, kako pogosta je, kdaj je najprej na vrsti zdravnik in kako sama razumem govorico telesa.

Kaj so psihosomatske motnje?

Psihosomatske motnje so stanja, pri katerih se telesni simptomi, na primer bolečine, utrujenost, razbijanje srca, prebavne težave ali vrtoglavica, tesno prepletajo s stresom in čustvenim dogajanjem. V medicini se danes pogosteje uporabljajo izrazi, kot so medicinsko nepojasnjeni simptomi ali funkcionalne motnje. NHS jih opisuje kot vztrajne telesne simptome, ki trajajo več tednov, zdravniki pa zanje ne najdejo telesne bolezni. NHS poudarja, da to ne pomeni, da so simptomi izmišljeni ali »samo v glavi«. So resnični in lahko močno otežijo vsakdanje življenje. Po navedbah NHS ima telesne simptome, ki jih ni mogoče pojasniti, približno vsak četrti človek, ki obišče osebnega zdravnika. Ker se za enakimi znaki lahko skriva tudi telesna bolezen, mora simptome vedno najprej pregledati zdravnik, ki poišče ali izključi telesne vzroke. Šele ko so telesni vzroki preverjeni, je smiselno pogledati, kaj telo nosi iz stresa in preteklosti.

Sama o tem govorim preprosto: telo in doživljanje nista dva ločena svetova. Ob vsakem težkem dogodku se v nas vtisnejo trije sledovi hkrati: spomin, čustvo in telesna reakcija. Ko se čustvo ne more izraziti, pogosto spregovori telo.

Kako pogoste so psihosomatske motnje?

Telesni simptomi brez jasne telesne razlage so zelo pogosti. Že podatek NHS, da jih ima približno vsak četrti obiskovalec osebnega zdravnika, pove veliko. Pregled raziskav iz ambulant družinske medicine kaže še višje številke, a z opozorilom, da se raziskave med seboj močno razlikujejo.

Sistematični pregled in metaanaliza v reviji Deutsches Ärzteblatt International je združil 32 raziskav iz 24 držav s skupno 70.085 udeleženci. Delež ljudi v ambulantah družinske medicine, ki so poročali o vsaj enem medicinsko nepojasnjenem simptomu, je bil med 40,2 % in 49 %. Med 26,2 % in 34,8 % je izpolnjevalo merila za katero od t. i. somatoformnih motenj. Avtorji sami opozarjajo, da so bile razlike med raziskavami zelo velike in kakovost raziskav le zmerna, zato te številke razumite kot okvir, ne kot natančno mero.

Zakaj to omenjam? Ker ljudje, ki pridejo k meni, pogosto mislijo, da so s svojimi dobrimi izvidi in slabim počutjem sami na svetu. Pogosto me že med vrati vprašajo: »Ali sem jaz vaš najtežji primer?« Niste. Takih ljudi je veliko, le da o tem redko govorijo na glas.

Kateri telesni znaki se najpogosteje pojavijo?

Najpogostejši telesni znaki, ki jih povezujemo s stresom in psihosomatiko, so bolečine v mišicah, sklepih in hrbtu, glavoboli, utrujenost, občutek omedlevice, bolečina v prsih, razbijanje srca in prebavne težave. Vsak od njih ima lahko tudi povsem telesni vzrok, zato ga najprej pregleda zdravnik.

NHS med pogostimi medicinsko nepojasnjenimi simptomi našteva:

• bolečine v mišicah ali sklepih in bolečine v hrbtu,
• glavobole,
• utrujenost,
• občutek, da boste omedleli,
• bolečino v prsih in razbijanje srca,
• prebavne težave,
• redkeje težko sapo, šibkost, otrplost ali mravljinčenje.

Telesne simptome vedno najprej preveri zdravnik.

Program MIRA, ki ga vodi NIJZ, med telesnimi znaki anksioznosti navaja tudi vrtoglavico, mravljinčenje, potenje, pritisk v prsnem delu, cmok v grlu, občutek pomanjkanja zraka in prebavne težave. Pri svojem delu jih srečujem skoraj vsak dan, pogosto več hkrati.

O posameznih znakih sem napisala samostojne članke:

Telesni znak	Več o tem
Stiskanje ali tiščanje v prsih	Kaj pomeni stiskanje v prsih in kdaj takoj poiskati pomoč
Težko dihanje ob stresu	Zakaj ob stresu zmanjka zraka in kdaj poklicati 112
Razbijanje srca	Kaj sproži razbijanje srca in kdaj takoj k zdravniku
Mravljinci po telesu	Od kod prihajajo mravljinci po telesu in kdaj k zdravniku
Cmok v grlu	Zakaj se pojavi cmok v grlu in kako je povezan s stresom
Slabost in vrtoglavica	Kdaj sta slabost in vrtoglavica povezani s tesnobo

Telesne simptome vedno najprej preveri zdravnik.

Če vas nenadoma močno zaboli v prsih ali vam zmanjka sape, takoj pokličite 112.

Ali so psihosomatski simptomi resnični?

Da. Psihosomatski simptomi so resnični: bolečina resnično boli, srce resnično razbija, vrtoglavica resnično zamaje tla. NHS izrecno poudarja, da nepojasnjeni simptomi niso izmišljeni in niso »samo v glavi« ter da lahko človeku otežijo vsakdanje delovanje. Drugačen je le njihov izvor, ne njihova resničnost.

Pogosto slišim stavek: »Mislijo, da si izmišljujem.« To je ena najbolj bolečih plati psihosomatike. Človeka boli, okolica pa mu z dobrimi nameni reče, naj se sprosti in neha misliti na to. Kot da bi bolečino lahko izključili s stikalom.

Zato vedno rečem: vaše telo vas ne izdaja. Poskuša vas zaščititi. Simptom ni sovražnik, ki bi ga morali premagati. Je sporočilo, da je telo predolgo nosilo več, kot zmore. Vaše telo ne deluje proti vam, ampak za vas, tudi ko se tako ne zdi.

Kako stres preide v telesne simptome?

Stres preide v telo prek odziva, ki nas je v zgodovini varoval pred nevarnostjo: telo se napne, srce pospeši, prebava se upočasni. NHS med telesnimi znaki stresa navaja glavobol ali vrtoglavico, napetost ali bolečine v mišicah, težave z želodcem, bolečino v prsih ali hitrejše bitje srca.

Ta odziv je dober, kadar je nevarnost resnična in kratka. Težava nastane, ko se ponavlja dan za dnem, zaradi rokov, računov, odnosov in skrbi za bližnje, telo pa se nikoli zares ne umiri.

Sama to opišem kot verigo: dolgotrajen stres preobremeni živčni sistem, telo ostane v alarmu, alarm pa se pokaže kot nespečnost, tesnoba, razbijanje srca, napetost ali utrujenost. »Dokler telo živi v stanju alarma, ga ne morete prepričati v mir samo s počitkom.« Zato dopust pogosto ne zadošča. Telo se vrne domov in s seboj prinese isti alarm.

Kako prepoznate, da je stres že preplavil vaš vsakdan, sem podrobneje opisala v članku o tem, kateri so simptomi stresa v telesu in psihi.

Zakaj se stres pokaže ravno v določenem delu telesa?

Enotnega odgovora na to vprašanje ni. Pri nekom se stres pokaže v želodcu, pri drugem v grlu, pri tretjem v prsih. Po mojih izkušnjah je mesto pogosto povezano s tem, kaj je človek doživel in kako se je takrat naučil odzvati. To je moja perspektiva, ne medicinsko dejstvo.

Pri cmoku v grlu, na primer, pogosto naletim na zgodbe o glasu, ki se je moral ustaviti: »potrpi, ne ugovarjaj, bodi raje tiho«. Pri tiščanju v prsih pogosto na prepričanje, da moramo vsem ustreči. Pri razbijanju srca na dolgoletno pripravljenost, kot da bi bila nevarnost vedno za vogalom.

Ko ljudem razlagam, zakaj se telesni simptomi vračajo, vedno omenim tri skrite razloge, v tem vrstnem redu:

1. Globoko vkoreninjeni vzorci. »Moram biti močan.« »Ne smem razočarati drugih.« »Najprej moram poskrbeti za druge.« Delujejo tiho, a odločajo o tem, koliko časa prezremo lastne potrebe.
2. Nakopičen stres. »Ni vedno ena sama velika stvar tista, ki nas izčrpa. Pogosto gre za leta majhnih in velikih obremenitev.«
3. Vedno ste na zadnjem mestu. Za vse ste poskrbeli. »Toda kdaj ste nazadnje vprašali: Kaj pa potrebujem jaz?«

Spomnim se ženske, ki je imela svojo službo rada, a se je v njej ves čas počutila premalo cenjeno. Ko sva šli za tem občutkom, sva prišli do več prepričanj, ki so se zapisala že v otroštvu. Tem prepričanjem sva postopoma dali prostor. Izkušnje so individualne.

Kaj se zgodi, ko izvidi ne pokažejo ničesar?

Ko izvidi ne pokažejo ničesar, bi pričakovali olajšanje. Pogosto pa pride nasprotno: več strahu. »Kaj, če so kaj spregledali?« Človek gre na nov pregled, išče razlage na spletu in postaja vse bolj pozoren na vsak znak v telesu. Tako se začne krog, ki ga opisuje tudi NHS.

NHS pojasnjuje, da telesni simptomi lahko sprožijo tesnobo, tesnoba pa simptome še okrepi, in tako nastane začarani krog. Hkrati opozarja, da to, da zdravnik ne najde bolezni, v medicini ni nič nenavadnega in ne pomeni, da vam ni mogoče pomagati.

Temu vedno dodam: izvidov ne podcenjujte. So dragocena informacija, saj vam povedo, česa zdravnik ni našel. Kadar zdravnik telesni vzrok izključi, se lahko vprašamo, kaj telo nosi iz preteklosti. Sama temu pravim, da je telo energijsko izčrpano. To je moja razlaga, ne diagnoza.

Kako se o telesnih simptomih pogovoriti z zdravnikom?

Pogovor z zdravnikom bo bolj koristen, če se nanj pripravite. NHS svetuje, da zdravniku poveste, kakšni so simptomi in kdaj so se začeli, kaj jih olajša ali poslabša, kaj mislite, da je vzrok, in kako simptomi vplivajo na vaš vsakdan in počutje.

Pred pregledom si zapišite:

• kakšni so simptomi, kdaj so se začeli in kaj jih poslabša ali olajša,
• kaj mislite, da je vzrok, in kaj pričakujete od preiskav,
• česa zaradi simptomov ne zmorete več,
• kako vas simptomi obremenjujejo in kako se ob njih počutite,
• katera zdravila jemljete, saj lahko tudi ta povzročajo simptome.

Ne bojte se povedati tudi, da ste pod stresom ali da vas je strah. To ni priznanje šibkosti, ampak podatek, ki zdravniku pomaga videti celo sliko. NHS dodaja, naj zdravnik preveri tudi, ali ob telesnih simptomih doživljate tesnobo ali drugo duševno stisko.

Kaj lahko pri psihosomatskih težavah naredite sami?

Sami lahko naredite veliko, a ne s silo. Pomagajo redno gibanje, načrtovan čas za sprostitev, dihalne vaje in pogovor z nekom, ki mu zaupate. NHS pri nepojasnjenih simptomih posebej poudarja obvladovanje stresa, saj je povezan s težavami, kot so bolečina in razdražljivo črevo.

Na podlagi nasvetov NHS o stresu in lastnih izkušenj predlagam:

1. Gibajte se vsak dan, po svojih zmožnostih. Hoja je dovolj za začetek.
2. Postavljajte si majhne cilje. Ne vsega naenkrat.
3. Dihajte počasi, z izdihom, ki je daljši od vdiha.
4. Poiščite pogovor. Povejte nekomu, kako se počutite.
5. Stresa ne blažite z alkoholom, cigaretami, igrami na srečo ali drogami. Kratkoročno se zdi, da pomagajo, dolgoročno pa obremenijo.
6. Vsak dan si privoščite čustveno higieno.

Zadnja točka je moja najljubša. Tako kot se vsak dan stuširamo, si vsak dan vzemite nekaj minut zase in si iskreno priznajte, kako se počutite: »Res me je strah.« »Res sem žalostna.« Nato občutkom dajte prostor, z jokom, s pisanjem, s tapkanjem. Ko jih pospravljate sproti, se ne nalagajo.

Čustvena higiena je kot sprotno odlivanje iz kozarca, ki ga nosimo v sebi. Vsaka težka situacija vanj prilije nekaj vode. Ko voda steče čez rob, spregovori telo.

Kako lahko pri psihosomatskih težavah pomaga tapkanje?

Tapkanje, znano tudi kot EFT, je komplementarna metoda samopomoči. S konicami prstov tapkate po izbranih točkah na obrazu in telesu in pri tem poimenujete, kar čutite. Pri telesnih simptomih, povezanih s stresom, lahko z njim telesu pomagate, da se umiri. Zdravniškega pregleda ali zdravljenja ne nadomešča.

Začnete na karate točki, na zunanjem robu dlani, s stavkom, ki ga trikrat ponovite:

»Kljub temu da … (navedete svoj telesni občutek, na primer »me tišči v prsih«), se imam rad (rada) in se sprejemam.«

Nato tapkate po točkah v treh krogih: najprej poimenujete, kar čutite (»Tišči me.«), nato dovolite, da se oglasita obe strani (»Kaj, če se sprostim? – Ne, ne morem.«), na koncu pa izberete nov občutek (»Izberem, da se pomirim.«).

Kaj pravijo raziskave? Sistematični pregled in metaanaliza iz leta 2016 je vključil 14 randomiziranih raziskav s 658 udeleženci in pri skupinah, ki so uporabljale EFT, ugotovil znižanje ocen tesnobe. Avtor hkrati opozarja, da je podatkov za primerjavo z uveljavljenimi pristopi premalo in da so potrebne nadaljnje raziskave. Pregled se je ukvarjal s tesnobo, ne s telesnimi simptomi. Zato tapkanje razumem kot podporo, ne kot zamenjavo za zdravniško obravnavo.

Kako poteka delo z ozadjem telesnih simptomov?

Telesni simptomi, povezani s stresom, se lahko ob zmanjšanju stresa omilijo. Telesne simptome naj najprej pregleda zdravnik. Ko je ta korak narejen, se pri svojem delu posvetim temu, kar telo nosi: nakopičenemu stresu, starim občutkom in prepričanjem, ki so se zapisala ob težkih dogodkih.

Pri tem sledim trem plastem. Najprej umirimo telo, da ni več v stalnem alarmu. Nato se posvetimo čustvenim koreninam, dogodkom, ki so pustili sled. Na koncu pogledamo prepričanja, ki so se takrat zapisala, in jih zamenjamo z novimi, na primer »Izberem, da sem vredna.« Spomin ostane. Pri delu se posvetimo občutkom, ki so se nanj vezali.

Tako je zasnovan tudi program Notranji mir, ki združuje umirjanje telesa, delo s čustvenimi koreninami in spreminjanje starih vzorcev.

Program Notranji mir traja 90 dni. Izkušnje posameznikov se razlikujejo.

Če bi se radi najprej pogovorili o tem, kaj doživljate, se lahko prijavite na brezplačen uvodni pogovor. Pred pogovorom si zapišite, kaj vas boli in kaj si želite, da bi se spremenilo. Že to je prvi korak.

Kaj vam želi povedati vaše telo?

Vaše telo vam morda sporoča, da potrebuje vašo pozornost in nežnost. Telesni simptomi so njegova govorica. Ko jih najprej preveri zdravnik, potem pa jim prisluhnete še vi, se lahko začne pogovor, ki ga je telo dolgo čakalo in ki ga nihče drug ne more opraviti namesto vas.

»Telo si lahko zapomni način, kako smo živeli, dolgo po tem, ko se zunanje okoliščine spremenijo.« Zato ne pričakujte sprememb čez noč. Telo potrebuje čas, da korak za korakom začuti, da je varno.

Ne, niste edini. Vaša bolečina je resnična, a pot iz nje obstaja.

Topel objem, Asja