Simptomi stresa: kako se stres kaže v telesu, mislih in vedenju?

Simptomi stresa so telesni, čustveni, miselni in vedenjski znaki, s katerimi se telo in um odzoveta na obremenitev, ki jo doživimo kot preveliko. Glavobol, trda ramena, razdražljivost, skrbi, ki se vrtijo v krogu, nemiren spanec: vse to je lahko en in isti odziv, ki se oglaša na različnih koncih.

Se vam dogaja, da ste zvečer izčrpani, pa vseeno ne morete zaspati? Da vas razjezi malenkost, ki bi jo še pred letom preslišali? V tem članku bom opisala, kako stres prepoznate v telesu, v mislih in v vedenju, kaj se pri tem dogaja v ozadju in kdaj je čas, da poiščete pomoč. Pišem iz svoje prakse: v 15 letih sem sodelovala z več kot 4.200 ljudmi in pri mnogih se je zgodba začela prav s telesom, ki je dolgo tiho nosilo preveč.

Kateri so najpogostejši simptomi stresa?

Najpogostejši simptomi stresa se pokažejo na štirih ravneh. V telesu so to glavobol ali vrtoglavica, napete in boleče mišice, težave z želodcem, hitrejše bitje srca in slabši spanec. V čustvih se stres kaže kot razdražljivost, notranja napetost, zaskrbljenost in občutek, da je vsega preveč. V mislih opazimo slabšo zbranost, pozabljivost in težje odločanje. V vedenju pa spremembe pri spanju in hrani, več alkohola ali cigaret ter izogibanje nekaterim ljudem in krajem. Nacionalni inštitut za javno zdravje opisuje, da se pri nekaterih znaki kažejo bolj telesno, pri drugih bolj čustveno, miselno ali vedenjsko, največkrat pa se prepletajo in drug drugega vzdržujejo. Stres sam po sebi je naraven odziv na obremenitev. Pozornost pa si zasluži, ko znaki trajajo dlje časa, ko se ne umirijo niti po koncu stresne situacije ali ko začnejo ovirati delo, odnose in počitek. Takrat je prav, da se o njih pogovorite z zdravnikom.

Raven	Pogosti znaki stresa	Kako se to lahko čuti v vsakdanu
Telo	glavobol ali vrtoglavica, napete mišice, težave z želodcem, hitrejše bitje srca	ramena so ves dan dvignjena, čeljust stisnjena
Čustva	razdražljivost, napetost, zaskrbljenost, preobremenjenost	vsaka malenkost zmoti, solze so blizu
Misli	slabša zbranost, pozabljivost, težko odločanje	stran preberete, pa ne veste, kaj ste prebrali
Vedenje	preveč ali premalo spanja in hrane, več alkohola ali kajenja, umik	raje ostanete doma, telefon utišate

Telesne simptome vedno najprej preveri zdravnik.

Seznam je pregled, ne diagnoza. Posamezen znak ima lahko tudi drug vzrok, zato ga ne razlagajte sami, kadar vas skrbi.

Kaj se zgodi v telesu, ko smo pod stresom?

Ko možgani zaznajo situacijo kot težavno, nevarno ali ogrožajočo, spodbudijo nadledvični žlezi, da izločita hormone, ki telo pripravijo na »boj ali beg«. Srce bije hitreje, dihanje se pospeši, mišice se napnejo, dlani in stopala se ohladijo, želodec postane nemiren. To je zaščitni odziv, ne okvara.

Tako ta odziv opisuje NIJZ, ki dodaja pomemben podatek: odziv je človeku nekoč dobro služil, ko je moral zbežati pred divjo živaljo, danes pa se sproža ob vsakdanjih težavah, pogosto ne da bi se ga sploh zavedali.

Na predavanjih to razlagam z medvedom v gozdu. Ko pred vami stoji medved, gre vsa energija v mišice. Telo takrat ne skrbi za prebavo, počitek ali poglobljeno razmišljanje, ampak za preživetje. »Zdaj ste pa vi v pisarni, pa imate finančne skrbi – in vaše telo na isti način odreagira.« Medveda ni, telo pa se vseeno pripravlja na boj.

Zato ni naključje, da se pod stresom tako pogosto oglasita želodec in zbranost. Telo dela točno to, za kar je ustvarjeno. Vaše telo vas ne izdaja. Poskuša vas zaščititi.

Kako se stres kaže v telesu?

Telesni znaki so pogosto prvi, ki jih opazimo, čeprav jih redko povežemo s stresom. Britanska javna zdravstvena služba NHS med njimi navaja glavobol ali vrtoglavico, napetost ali bolečine v mišicah, težave z želodcem, bolečino v prsih ali hitrejše bitje srca ter težave v spolnosti.

Telesni znaki stresa po NHS:

• glavobol ali vrtoglavica,
• napete ali boleče mišice,
• težave z želodcem,
• bolečina v prsih ali hitrejše bitje srca,
• težave v spolnosti.

Telesne simptome vedno najprej preveri zdravnik.

Bolečina v prsih ima lahko tudi drug vzrok, zato jo mora vedno pregledati zdravnik. Če se pojavi nenadoma ali je močna ali če vam nenadoma zmanjka sape, ne čakajte in takoj pokličite 112.

V svoji praksi pogosto srečam ljudi, ki imajo vrat, ramena in hrbet napete tako dolgo, da jih ne sprosti niti masaža. Sama temu pravim drža »vedno na preži«: telo se je nekoč naučilo, da mora biti ves čas pripravljeno. Kadar zdravnik telesni vzrok izključi, se lahko vprašamo, kaj telo nosi iz preteklosti. Več o tem, kako se čustvena obremenitev izraža skozi telo, sem zapisala v članku o psihosomatskih motnjah.

Kako prepoznate psihični stres?

Psihični stres prepoznate po tem, kako mislite in čutite. Težje se zberete, odločitve se vlečejo, pozabljate stvari, skrbi se vrtijo v krogu in imate občutek, da vas je vsega preveč. Pridružita se razdražljivost in notranja napetost, tudi kadar se zunaj ne dogaja nič posebnega.

Izraz psihični stres v vsakdanjem jeziku pomeni stres, ki ga sproži duševni ali čustveni pritisk: roki, odnosi, skrb za bližnje, negotovost. NHS med miselnimi znaki navaja težave z zbranostjo, težko odločanje, občutek preobremenjenosti, nenehno skrb in pozabljivost. Svetovna zdravstvena organizacija dodaja, da se ob stresu težje sprostimo in da ga pogosto spremljata tesnoba in razdražljivost.

Predstavljajte si mlinsko kolo, ki se vrti in vrti. To so vaše misli: kaj če, kaj bo, zakaj nisem. Večina ljudi se bori s kolesom in ga poskuša ustaviti s silo. Po mojih izkušnjah pa kolo poganja voda iz jezerca stare, nepredelane bolečine. Ko se jezerce počasi prazni, lahko kolo postopoma izgublja moč. Zato pri delu ne začnem z mislimi, ampak z občutki pod njimi.

Kateri znaki stresa se pokažejo v vedenju?

Vedenjski znaki stresa so spremembe v tem, kaj počnemo. Spimo preveč ali premalo, jemo več ali manj kot običajno, hitreje vzkipimo, se izogibamo nekaterim ljudem ali krajem in pogosteje posegamo po alkoholu ali cigareti. Te spremembe navadno prej opazijo bližnji kot mi sami.

Vse to so znaki, ki jih navaja NHS. WHO dodaja, da lahko dolgotrajen stres poslabša že obstoječe zdravstvene težave in poveča uporabo alkohola, tobaka in drugih substanc. NHS obenem svetuje, naj alkohol, cigarete ali igre na srečo ne postanejo način lajšanja stresa, saj lahko prispevajo k slabšemu duševnemu zdravju.

V svoji praksi opažam, da ljudje vedenjske spremembe najdlje razlagajo z okoliščinami: z roki, z otroki, z letnim časom. Okoliščine so resnične. A kadar se isti vzorec ponavlja leto za letom, je vredno pogledati globlje. Če se stres pri vas najbolj oglaša ponoči, vam bo v pomoč tudi članek o nespečnosti. Če pa hitreje vzkipite in se jeza sprošča v izbruhih, ki jih pozneje obžalujete, preberite, zakaj nastanejo izbruhi jeze in kako jih obvladati.

Ali je stres vedno škodljiv?

Ne. Kratkotrajen stres je naraven in je lahko celo koristen, saj nas zbere in spodbudi k dejanju. Svetovna zdravstvena organizacija zapiše, da nam malo stresa pomaga pri vsakdanjih opravilih. Škodljiv postane, ko je obremenitev prevelika, ko traja predolgo ali ko se telo po njej ne more več umiriti.

NIJZ loči negativni stres (distres), ki človeka ohromi in mu škoduje, od pozitivnega stresa (evstresa), ki prinaša pričakovanje in pripravljenost na delovanje. Ali bo stres škodljiv, po njihovem opisu določa razmerje med zahtevami, ki jih čutimo, in našo zmožnostjo, da se z njimi spoprimemo.

To mi je blizu. Isti izpit, ista selitev ali isti projekt je lahko enkrat spodbuda, drugič pa kaplja čez rob. Razlika ni v tem, kako močni ste. Razlika je v tem, koliko že nosite, ko nova obremenitev pride.

Zakaj ista situacija nekoga strese, drugega pa ne?

Ker stresnost ni lastnost situacije, ampak srečanja med situacijo in človekom. NIJZ navaja, da na to vplivajo osebnost, starost, izkušnje, vrednote, prepričanja, okoliščine in odnosi, v katerih živimo. Po mojih izkušnjah največ šteje tisto, kar že nosimo v sebi, ko obremenitev pride.

Predstavljajte si kozarec vode. Rodimo se kot prazen kozarec. Vsaka težka situacija priliva vodo: posmeh v šoli, prva zavrnitev, bolezen v družini, izguba, leta odgovornosti. Dolgo se ne zgodi nič. Nato pride nova obremenitev in voda steče čez rob. Za enega je nova naloga v službi le kapljica, za drugega je to kaplja, ki kozarec prelije.

Rada ponovim: »Ni vedno ena sama velika stvar tista, ki nas izčrpa. Pogosto gre za leta majhnih in velikih obremenitev.« In dobra novica je v isti podobi. Vodo je mogoče tudi odlivati, situacijo za situacijo.

Kdaj stres postane dolgotrajen?

Stres postane dolgotrajen, ko obremenitev ne mine ali se ponavlja tako pogosto, da se telo vmes ne umiri. Ameriški nacionalni inštitut za duševno zdravje (NIMH) zapiše, da je vir stresa lahko enkraten in kratkotrajen, lahko pa se ponavlja dlje časa. Takrat telo med obremenitvami nima več prostora, da bi se vrnilo v mir.

NIMH opozarja tudi, da lahko tesnoba, ki se razvije kot odziv na stres in ne popusti, začne vplivati na zdravje: na spanec ter na imunski, prebavni, srčno-žilni in reproduktivni sistem. Razliko med kratkotrajnim in dolgotrajnim stresom lahko strnemo takole:

	Kratkotrajen stres	Dolgotrajen stres
Sprožilec	konkretna situacija: rok, izpit, prepir	več obremenitev hkrati ali ena, ki ne mine
Potek	po NIJZ se znaki razvijejo v nekaj minutah in trajajo od nekaj ur do nekaj dni	znaki se vračajo ali ostanejo, tudi ko je situacija mimo
Telo po koncu	se umiri	ostaja v stanju pripravljenosti
Vpliv na vsakdan	začasen	ovira spanec, delo in odnose

NIMH še zapiše, da stres običajno popusti, ko se situacija razreši. Kadar se to ne zgodi, telo sporoča, da potrebuje več kot le konec napornega tedna.

Zakaj čutim stres, čeprav je situacija že mimo?

Ker telo ne sledi koledarju. Če je bilo dolgo v stanju pripravljenosti, lahko v alarmu ostane tudi po tem, ko se okoliščine umirijo. Sama to povem takole: »Telo si lahko zapomni način, kako smo živeli, dolgo po tem, ko se zunanje okoliščine spremenijo.« To ni znak šibkosti, ampak naučen odziv.

Ljudje me pogosto vprašajo: »Zakaj ravno zdaj?« Projekt je končan, dopust je za njimi, doma je mir, telo pa šele zdaj spregovori. Moj odgovor je vedno podoben. To slabo počutje ni od danes. Je vsota vsega, kar se je nabiralo.

Ko razlagam, zakaj se napetost vrača kljub počitku, vedno pokažem na tri razloge v tem vrstnem redu. Prvi so globoko vkoreninjeni vzorci, na primer »Moram biti močan.« ali »Ne smem razočarati drugih.«. Drugi je nakopičen stres iz let, ki smo jih »dali skozi«. Tretji je to, da smo sebe postavili na zadnje mesto. Dokler telo živi v stanju alarma, ga ne morete prepričati v mir samo s počitkom.

Spomnim se podjetnika, ki ga je ponoči budila misel, da bo izgubil zahtevno stranko in z njo preživetje. Ko sva šla za tem občutkom, sva prišla do dečka, ki je poslušal prepire staršev, ker je bil mesec predolg, denarja pa premalo. Stranka je bila samo vrh ledene gore. Izkušnje so individualne.

Kje je meja med stresom, tesnobo in izgorelostjo?

Stres je praviloma odziv na zunanjo obremenitev in popusti, ko se situacija razreši. Tesnoba je bolj notranja: občutek ogroženosti ostaja, tudi ko neposredne nevarnosti ni. Izgorelost pa opisujemo kot izčrpanost po dolgem obdobju preobremenjenosti. Meje niso ostre, zato naj oceno vedno opravi zdravnik ali drug strokovnjak.

To razlikovanje povzema NIMH: stres je navadno odziv na zunanji vzrok, tesnoba pa vztrajen občutek nelagodja, ki ne izgine in je prisoten, tudi ko ni neposredne grožnje. Oboje lahko vpliva na um in telo, s skrbmi, napetostjo, glavoboli in slabšim spancem.

Kaj se dogaja, ko se nemir zasidra, sem podrobneje opisala v članku o tesnobi. Če pa ste dolgo zdržali in zdaj čutite predvsem praznino in utrujenost od vsega, preberite, kaj je izgorelost in kako se razlikuje od utrujenosti.

Kdaj poiskati pomoč zaradi simptomov stresa?

Pomoč poiščite, ko se s stresom težko spoprijemate, ko tisto, kar poskušate sami, ne pomaga, ali ko znaki ovirajo vsakdan, vas silijo v izogibanje in so ves čas prisotni. Tako svetujeta NHS in NIMH. Telesne simptome naj vedno najprej pregleda vaš osebni zdravnik.

NHS svetuje obisk pri zdravniku, ko se s stresom težko spoprijemate ali ko tisto, kar poskušate sami, ne pomaga. NIMH doda tri opozorilne znake: stres ovira vsakdanje življenje, zaradi njega se izogibate stvarem in zdi se, da je vedno prisoten. WHO pa spomni, da je pomoč lahko tudi pogovor s človekom, ki mu zaupate.

Sama nisem zdravnica, zato ljudem vedno najprej svetujem pregled pri osebnem zdravniku. O jemanju zdravil se vedno posvetujte s svojim zdravnikom. Če je stiska akutna, pokličite 112.

Kaj lahko naredite, ko opazite znake stresa?

Prvi korak je, da znake opazite brez obsojanja in jih poimenujete. Nato poskrbite za osnovo: reden ritem dneva, spanec, gibanje, redne obroke in stik z ljudmi, ki jim zaupate. Svetovna zdravstvena organizacija med koraki navaja tudi manj spremljanja novic. Več praktičnih korakov najdete v članku o tem, kako premagati stres.

Ena najpreprostejših stvari, ki jih lahko poskusite že danes, je tapkanje. Z dvema prstoma nežno tapkate po robu dlani (točka karate) in trikrat ponovite: »Kljub temu da čutim napetost v telesu, se imam rad (rada) in se sprejemam.« Nato tapkate po ostalih točkah in na koncu izberete nov stavek: »Izberem, da se pomirim.« EFT je komplementarna metoda samopomoči in ne nadomešča zdravniške obravnave. Je pa lep način, da se za trenutek ustavite in se obrnete k sebi.

In še eno vprašanje, ki ga rada zastavim vsakemu: »Toda kdaj ste nazadnje vprašali: Kaj pa potrebujem jaz?« Ne kaj morate, ne kaj pričakujejo drugi. Kaj potrebujete vi.

Kadar se stres nabira leta, samopomoč včasih ne seže do globljih plasti. Zato sem oblikovala program Notranji mir, v katerem raziskujemo ozadje napetosti in se učite orodij za bolj umirjen vsakdan.

Program Notranji mir traja 90 dni. Izkušnje posameznikov se razlikujejo.

Če niste prepričani, ali je to prava pot za vas, se lahko najprej prijavite na brezplačen uvodni pogovor in se o tem pogovoriva brez obveznosti.

Simptomi stresa niso vaš sovražnik. So glas telesa, ki je predolgo nosilo preveč in zdaj prosi za pozornost. Ko ga začnete poslušati, se lahko začne sprememba. Ne, niste edini. Vaša bolečina je resnična, a pot iz nje obstaja. Verjamem v vas.

Topel objem, Asja