V primeru akutne stiske pokličite:
Posttravmatska stresna motnja (PTSM) je duševna motnja, ki se lahko razvije po tem, ko doživite ali ste priča dogodku, ki je globoko ogrozil vaš občutek varnosti. Vas travmatičen dogodek še vedno obišče v mislih, čeprav je od njega minilo že veliko časa? Se vam zgodi, da vas povsem vsakdanji zvok, vonj ali prizor za trenutek vrne nazaj, kot bi se dogajalo prav zdaj?
V tem članku pojasnim, kaj je posttravmatska stresna motnja, kako nastane in po katerih znakih jo prepoznate. Povem tudi, kdaj je prav poiskati strokovno pomoč, kako poteka zdravljenje in kako sama pri tem delam s tapkanjem EFT. Nisem zdravnica in nisem psihoterapevtka. Sem EFT terapevtka in v 15 letih sem sodelovala z več kot 4.200 ljudmi, med njimi tudi s takimi, ki so nosili posledice hudih travmatičnih izkušenj.
Kaj je posttravmatska stresna motnja?
Posttravmatska stresna motnja je duševna motnja, pri kateri telo in um tudi dolgo po travmatičnem dogodku ostajata v stanju pripravljenosti, kot da se nevarnost lahko ponovi vsak trenutek. NHS jo opisuje kot stanje, ki ga sprožijo zelo stresni, strašljivi ali stiskajoči dogodki, njeni znaki pa segajo od vsiljivih spominov in nočnih mor do izogibanja vsemu, kar na dogodek spominja, ter stalne napetosti. PTSM se lahko pojavi po eni sami hudi izkušnji, na primer prometni nesreči ali napadu, lahko pa tudi po dolgotrajni izpostavljenosti nasilju ali zlorabi. Kot poudarja tudi NIJZ, PTSM ni znak šibkosti in ni nekaj, kar bi si kdo izbral. Po mojih izkušnjah si telo pri tem zapomni nevarnost in vas nanjo opozarja še dolgo potem, ko je že mimo, kot da se lahko vsak hip ponovi. S primerno strokovno podporo je izboljšanje simptomov mogoče, korak za korakom.
V svoji praksi opažam, da ljudje travmo pogosto povežejo samo z velikimi nesrečami. Globoko pa lahko zaznamuje tudi dolgo obdobje, v katerem niste bili varni, na primer odraščanje ob nasilju v družini.
Kaj povzroči posttravmatsko stresno motnjo?
Posttravmatsko stresno motnjo povzroči izpostavljenost dogodku ali obdobju, ki je resno ogrozilo vaše življenje, telesno celovitost ali občutek varnosti. NHS med sprožilci navaja hude nesreče, fizično ali spolno nasilje, zlorabo, vojno ter težke porode ali izgubo otroka, NIMH pa dodaja, da tveganje povečajo tudi pretekle težke izkušnje in stiske, s katerimi se je človek soočal že v otroštvu.
Sama temu pravim, da travma v telo vtisne tri stvari hkrati: spomin, čustvo in telesno reakcijo. Dogodek se lahko zgodi v nekaj minutah, občutki pa ostanejo zapisani v telesu še dolgo potem, ko je nevarnost že mimo.
Kdo je bolj izpostavljen tveganju za PTSM?
PTSM se lahko razvije pri vsakomer, ki doživi travmatičen dogodek. Viri med okoliščinami, v katerih lahko nastane, navajajo nasilje in zlorabo, vojno in poklice, ki se pogosto srečujejo s tujo nesrečo, tveganje pa po NIMH povečajo tudi hude stiske v otroštvu. Večina ljudi po travmatičnem dogodku PTSM ne razvije.
| Okoliščine | Kaj o njih pravijo viri |
|---|---|
| Fizično ali spolno nasilje, zloraba, nasilje v družini | NHS jih navaja med vzroki PTSM |
| Vojna | NHS jo navaja med vzroki PTSM |
| Poklici, kot so policist, reševalec ali zdravstveni delavec | NHS jih navaja med okoliščinami, v katerih lahko nastane PTSM |
| Stiske in travme v otroštvu | po NIMH povečajo verjetnost PTSM pozneje v življenju |
Kateri so simptomi posttravmatske stresne motnje?
Glavni znak PTSM je po NHS, da se vam misli na travmatičen dogodek vračajo znova in znova: kot preblisk, vsiljive podobe ali ponavljajoče se more. Pridružijo se lahko izogibanje, otopelost, slabše razpoloženje in stalna napetost. Redko so prisotni vsi znaki hkrati. Za lažji pregled jih lahko razdelimo v štiri skupine:
| Vrsta znakov | Kako se lahko kažejo (po NHS) |
|---|---|
| Podoživljanje | preblisk dogodka, vsiljive podobe ali misli, ponavljajoče se more |
| Izogibanje | izogibanje ljudem in krajem, ki spominjajo na dogodek, težave pri priklicu dogodka |
| Mišljenje in razpoloženje | negativne misli o sebi, izguba veselja do stvari, ki so vas prej veselile, občutek odtujenosti od sebe in sveta |
| Napetost in telo | stalna preplašenost in iskanje nevarnosti, razdražljivost ali jeza, težave s spanjem, ponavljajoči se glavoboli ali težave s trebuhom |
Telesne simptome vedno najprej preveri zdravnik.
Ljudje, ki pridejo k meni po travmatičnih izkušnjah, mi pogosto najprej opišejo telo, ne spomina: razbijanje srca ob povsem vsakdanjem sprožilcu, nespečnost, mišice, ki so ves čas napete. Šele kasneje pridemo do dogodka, ki je za tem. Če vas poleg tega že dlje časa ne pusti spati, si preberite tudi članek o nespečnosti.
Ali je vsak močan odziv po travmi že PTSM?
Ne. Močan odziv takoj po travmatičnem dogodku je pogost in je normalen odziv na šok. NIMH piše, da se večina ljudi od teh prvih znakov opomore in da se odzivi s časom umirijo. O PTSM govorimo, kadar znaki vztrajajo dlje časa in začnejo ovirati vsakdanje življenje, odnose ali delo.
NIJZ v okviru programa MIRA opisuje, da stresnemu dogodku lahko sledi akutna stresna reakcija, ki je normalen odziv na šok, njeni neprijetni znaki pa običajno minejo sami, če poskrbimo za svoje telesne in duševne potrebe. Kadar se po več tednih še vedno počutimo ujete v podoživljanje travme, kar ovira vsakodnevno delovanje, je po NIJZ potrebna strokovna pomoč.
| Akutna stresna reakcija | Posttravmatska stresna motnja | |
|---|---|---|
| Kdaj se pojavi | kmalu po dogodku | takoj ali šele čez mnogo mesecev ali let (NHS) |
| Kako se razvija | znaki običajno minejo sami (NIJZ) | znaki vztrajajo in ovirajo vsakdan (NIMH) |
| Kaj pomaga | pisanje dnevnika, sproščanje, pogovor z bližnjimi, gibanje, spanec (NIJZ) | strokovna pomoč, ki jo načrtujeta zdravnik in strokovnjak za duševno zdravje |
| Prvi korak | dajte si čas in poskrbite za temelje | pogovor z osebnim zdravnikom |
Zakaj telo ostane v alarmu, tudi ko je nevarnost že mimo?
Po mojih izkušnjah telo ostane v alarmu, ker si podzavest travmatičen dogodek zapomni skupaj z vsemi občutki, ki so bili takrat prisotni, ne le kot zgodbo. Ob vsem, kar ta občutek prikliče nazaj, telo odreagira, kot da se dogaja znova, čeprav se v resnici ne dogaja nič.
Rada uporabim slovenski pregovor: »Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.« Nevarnosti, ki jo je povzročila kača, že zdavnaj ni več, strah pa je ostal in se je razširil na vse, kar je le podobno. Pri delu z ljudmi me zato ne zanima toliko zvita vrv, torej sprožilec danes, ampak trenutek, ko je kača res pičila, in kateri občutki so takrat vstopili v telo.
Predstavljajte si človeka, ki je preživel hudo prometno nesrečo. Mnogo pozneje pelje čez most, začuti rahlo vibriranje in telo se v hipu odzove, kot bi se nesreča dogajala znova. Nevarnosti ni, telo pa se na zvito vrv odzove, kot da bi bila kača. Če vas podobno prestraši vožnja, več o tem preberite v članku o paniki med vožnjo.
Ali PTSM nastane samo po velikih nesrečah?
Ne. PTSM pogosto povežemo z vojno ali hudo nesrečo, NHS pa med vzroki navaja tudi fizično ali spolno nasilje, zlorabo v otroštvu ali v družini, hude zdravstvene težave, težak porod ali smrt otroka. Dogodka vam ni treba doživeti na lastni koži: po NHS lahko PTSM nastane tudi, če ste mu bili priča ali ste zanj izvedeli pri nekom, ki vam je blizu.
Travmo si predstavljajte kot kepo blata, zaprto v predalu. Tudi če je od dogodka minilo trideset let in predala od takrat niste odprli, je kepa blata še vedno notri. Z bolečino iz preteklosti je lahko podobno kot s pošastjo iz otroških sanj: dokler se je bojimo v temi, se zdi ogromna. Ko jo previdno, v varnem okolju in z nekom ob sebi pogledamo od blizu, je pogosto manjša, kot smo mislili. Kadar je bila travmatična izguba bližnjega, preberite tudi članek o žalovanju.
Kdaj poiskati strokovno pomoč pri PTSM?
Pomoč poiščite, kadar znaki po travmatičnem dogodku vztrajajo več tednov, se ne umirjajo ali vam onemogočajo delo, odnose in vsakdanja opravila. Ne čakajte, da se stanje poslabša. Prvi korak je pogovor z osebnim zdravnikom, ki vas lahko napoti naprej.
Nemudoma poiščite pomoč, če se pri vas ali pri nekom, ki ga poznate, pojavijo misli, da ne bi več živeli, ali misli o samopoškodovanju. Številke za pomoč v stiski so na vrhu in na dnu tega članka. Ta članek govori predvsem o odraslih; pri otrocih in mladostnikih posttravmatske znake prepozna in vodi pediater ali klinični psiholog, ki dela z otroki.
Kako poteka zdravljenje posttravmatske stresne motnje?
Zdravljenje PTSM po NHS načrtujeta osebni zdravnik in strokovnjak za duševno zdravje, ki skupaj z vami pripravita načrt. NIJZ v okviru programa MIRA kot naslove navaja psihološko svetovanje, kliničnega psihologa ali psihoterapevta, center za duševno zdravje in osebnega zdravnika. Zdravljenje PTSM po NIJZ poteka s psihoterapijo, pri hujših oblikah pa tudi z zdravili. O jemanju zdravil se vedno posvetujte s svojim zdravnikom. Zdravil ne spreminjajte brez posveta z zdravnikom.
Okrevanje je pri vsakem človeku svoje in enega samega pravega tempa ni.
Bi se radi pogovorili o tem, kar doživljate? Prijavite se na brezplačen, neobvezujoč uvodni pogovor.
Kako lahko pri PTSM pomaga EFT (tapkanje)?
EFT oziroma tapkanje je komplementarna metoda samopomoči, pri kateri s konicami prstov nežno tapkate po določenih točkah na obrazu in telesu ter ob tem poimenujete, kar čutite. Pri travmi ga uporabljam kot dopolnilo obravnavi pri zdravniku ali strokovnjaku za duševno zdravje, nikoli kot njeno zamenjavo.
Začnete na robu dlani, ki mu rečemo karate točka, in trikrat ponovite: »Kljub temu da čutim ta strah, se imam rad (rada) in se sprejemam.« Nato ob tapkanju po točkah poimenujete občutek, na primer »To stiskanje v prsih.« ali »To sliko, ki se mi vrača.«, na koncu pa dodate: »Izberem, da se pomirim.«
Pri delu s travmo ne iščem sprožilca današnjega dne, ampak trenutek, ko je kača pičila. Spomin ostane. Pri delu se posvetimo občutkom, ki so se nanj vezali, in jim v varnem okolju damo prostor.
Manjša randomizirana raziskava med veterani s PTSM je pokazala, da je skupina, ki je ob običajni obravnavi prejela tudi šest srečanj EFT, po koncu poročala o manj izraziti psihični stiski in simptomih travme kot skupina na čakalni listi (Church in sod., 2013). Raziskava je bila majhna (59 udeležencev), izvedena samo pri veteranih, EFT pa so primerjali s čakanjem in ne z drugo obliko obravnave, zato njenih izsledkov ni mogoče posplošiti na vse ljudi s PTSM. Kaže pa, da je EFT smiselno raziskovati kot dopolnilo, nikoli kot zamenjavo za obravnavo, ki jo vodi strokovnjak.
Če čutite, da bi ob tem potrebovali daljšo, vodeno podporo, je eden od možnih korakov program Notranji mir. V njem skupaj raziskujeva ozadje vaših občutkov, vi pa se učite orodij za bolj umirjen vsakdan.
Program Notranji mir traja 90 dni. Izkušnje posameznikov se razlikujejo.
Če se želite najprej samo pogovoriti, se prijavite na brezplačen uvodni pogovor.
Kaj lahko storite sami, ko prepoznate znake PTSM pri sebi?
Najprej si dovolite priznati, da vam je bilo hudo, brez sojenja sebi. Poskrbite za temelje: spanec, hrano, gibanje in ljudi, ob katerih se počutite varne. Vzporedno poiščite strokovno pomoč, saj PTSM ni nekaj, kar bi morali nositi sami.
NHS med stvarmi, ki pri PTSM pomagajo, navaja pogovor s prijateljem, družinskim članom ali podporno skupino, dnevnik, v katerem opazujete, kateri vonji ali zvoki sprožijo preblisk, dihalne vaje, gibanje, uravnoteženo prehrano in dovolj spanja. Odsvetuje pa droge, kajenje in prekomerno pitje alkohola.
Morda vam pomagajo ta vprašanja:
- Kateri trenutek me še vedno najbolj stisne, kadar pomislim nanj?
- Kje v telesu to čutim, ko se ga spomnim?
- Kaj bi tistemu delu mene, ki je bil takrat prestrašen, koristilo slišati danes?
Odgovorov ne iščite na silo. Dovolj je, da vprašanja samo postavite in počakate, kaj se odzove. Če vas vprašanja preveč vznemirijo, se ustavite in se o njih raje pogovorite s strokovnjakom.
NIMH navaja, da PTSM pogosto spremljajo tudi druge težave, na primer anksiozne motnje ali depresija. V svoji praksi opažam, da marsikdo najprej opazi tesnobo ali panične napade in šele pozneje prepozna travmo, ki je za njimi.
Ne, niste sami in niste šibki. Vaše telo se je naučilo ščititi vas na edini način, ki ga je takrat poznalo. Ko mu pokažete, da je zdaj varno, se lahko ta nauk počasi spremeni, korak za korakom, ob pravi podpori.
Topel objem, Asja
V primeru akutne stiske pokličite:
