Generalizirana anksiozna motnja: ko skrb ne odneha in kaj lahko storite

Generalizirana anksiozna motnja (GAM) je stanje, pri katerem vas večino dni spremlja pretirana skrb za čisto običajne stvari, kot so zdravje, družina, služba ali denar, in te skrbi ne morete zlahka odložiti. Ni ena velika skrb. So številne majhne, ki se kar ne umirijo.

Se zjutraj zbudite in se vam misli, še preden vstanete, že vrtijo okrog vsega, kar bi se danes lahko zalomilo? Ljudje, ki pridejo k meni s tem občutkom, pogosto povedo, da vedo, da pretiravajo, a skrbi preprosto ne znajo ustaviti. V tem članku razložim, kako se generalizirana anksioznost kaže, od kod po mojih izkušnjah prihaja, kdaj je čas za obisk pri zdravniku in kaj lahko naredite sami.

Kaj je generalizirana anksiozna motnja?

Generalizirana anksiozna motnja je ena od anksioznih motenj, pri kateri je glavna težava stalna, pretirana skrb za vsakdanje stvari. Nacionalni inštitut za javno zdravje jo v brošuri o anksioznih motnjah opiše kot nenehno skrb glede običajnih reči, na primer lastnega zdravja, službe, bližnjih ali finančnega stanja. Skrb ni vezana na en sam dogodek. Preskakuje s teme na temo, in ko se ena umiri, se oglasi naslednja. Britanska zdravstvena služba NHS jo označuje kot pogosto stanje, pri katerem je osrednji znak skrb, ki vpliva na vsakdanje življenje in jo je težko nadzorovati. Pogosto jo spremljajo nemir, razdražljivost, utrujenost, slabša zbranost, težave s spanjem in napetost v telesu. Diagnozo postavi zdravnik, običajno takrat, ko je človek tesnoben večino časa vsaj šest mesecev. In še nekaj je pomembno: generalizirana anksioznost ni znak šibkosti. Je stanje, pri katerem je izboljšanje mogoče.

Kako se generalizirana anksioznost kaže v mislih, telesu in vedenju?

Generalizirana anksioznost se kaže na več ravneh hkrati. NIJZ znake razdeli na telo, misli, čustva in vedenje, ki se med seboj prepletajo in krepijo. Sama jih najraje opišem s tremi nivoji: miselnim, občutvenim in telesnim. Najbolj izčrpavajoče je prav to, da so pogosto vsi prisotni skoraj ves čas.

Raven	Kako se lahko kaže
Misli	skrb, ki je ne morete ustaviti; slabša zbranost; misli, kot je »Tega ne morem obvladati.«
Čustva	tesnoba, strah, notranja napetost, razdražljivost, nemir
Telo	napete mišice, utrujenost, tresenje, potenje, pospešen utrip srca, nelagodje v želodcu, glavobol, vrtoglavica
Vedenje	težave s spanjem, težave s sproščanjem, izogibanje krajem in situacijam, ki vzbujajo nelagodje

Seznam povzema opise NIJZ, NHS in ameriškega Nacionalnega inštituta za duševno zdravje (NIMH). Ni orodje za samodiagnozo.

Telesne simptome vedno najprej preveri zdravnik.

V svoji praksi pogosto opažam, da ljudje najprej pridejo zaradi telesa in šele nato zaradi skrbi. Trd vrat, napeta ramena, hrbet, ki ga niti masaža ne sprosti. Šele v pogovoru se pokaže, da telo že leta stoji v stanju pripravljenosti. V svoji prvi knjigi sem zapisala: »Anksioznost je klic telesa po pomoči. Da je vsega preveč, da ne zmore več.« Pri generalizirani obliki je ta klic tih, a vztrajen.

Kakšne misli spremljajo generalizirano anksioznost?

Pri generalizirani anksioznosti se misli pogosto začnejo z »kaj, če«. Kaj, če zbolim? Kaj, če izgubim službo? Kaj, če se otrokom kaj zgodi? Ena sama taka misel ni nevarna. Izčrpavajoče je, da se veriga ne ustavi in da na mesto vsake pomirjene skrbi pride nova.

NIMH opisuje, da ljudi z GAM vsakdanje reči, kot so zdravje, denar, delo ali družina, skrbijo pogosteje in močneje, kot bi zahtevala situacija. V svoji pisarni pod temi skrbmi skoraj vedno najdem stara prepričanja, ki jih ljudje nosijo v prvi osebi: »Ne smem razočarati drugih.« »Moram biti brez napake.« »Vedno moram biti na preži.«

Kadar anksioznost misli zavrti v krog, uporabljam podobo mlinskega kolesa. Kolo negativnih misli se ne vrti samo od sebe. Poganja ga voda iz jezerca stare bolečine, ki se je nabirala leta. Kolo lahko poskušate ustaviti z roko, z logiko, z dopovedovanjem, da je skrb nesmiselna. Dokler pa voda priteka, se kolo vrti naprej. Zato pri svojem delu misli ne prepričujem. Raje poiščem, od kod priteka voda.

Kdaj skrb ni več običajna skrb?

Skrbi imamo vsi, in to je zdravo. Običajna skrb je vezana na konkreten dogodek in popusti, ko ta mine. Pri generalizirani anksioznosti je skrb prisotna večino dni, zajame več področij hkrati in je ne morete odložiti, tudi ko razumsko veste, da je pretirana.

NIJZ poudarja, da nam je tesnoba v običajni meri lahko celo v pomoč, saj nas pripravi na zahtevno situacijo. O motnji govorimo, ko traja dolgo ali večino časa, ko je premočna ali ko se pojavlja v situacijah, ki takega odziva ne zahtevajo. NIMH dodaja, da generalizirana anksioznost ni isto kot občasna skrb ali tesnoba ob stresnih življenjskih dogodkih.

	Vsakdanja skrb	Generalizirana anksioznost
Povod	konkreten dogodek, na primer izpit ali pregled	veliko področij hkrati, tudi brez jasnega povoda
Trajanje	popusti, ko dogodek mine	večino dni, dlje časa
Nadzor	skrb lahko za nekaj časa odložite	skrb je težko ustaviti
Vpliv	vsakdana ne ovira	vpliva na spanje, delo in odnose

Če se v desnem stolpcu prepoznate, to še ni diagnoza. Je pa dober razlog, da se o tem pogovorite z osebnim zdravnikom. Širšo sliko najdete v zapisu o tem, kaj je anksioznost in kdaj preraste v motnjo.

Od kod pride generalizirana anksioznost?

Za generalizirano anksioznost običajno ne obstaja en sam vzrok. NIJZ opisuje preplet genetskih, okoljskih in osebnostnih dejavnikov, NHS pa pravi, da stanje običajno nima očitnega vzroka. Med dejavniki, ki verjetnost povečajo, NHS navaja stresne ali travmatične izkušnje, anksiozne motnje v družini in dolgotrajno bolečo bolezen.

NIJZ med okoljskimi dejavniki omenja travmatične in stresne izkušnje, ponavljajoč se stres ter pretirano zaščitniško vzgojo ali zavrnitev s strani staršev. Med osebnostnimi našteje perfekcionizem, veliko potrebo po varnosti in nadzoru ter nizko samospoštovanje. Svetovna zdravstvena organizacija zapiše, da imajo ljudje, ki so preživeli zlorabo, hude izgube ali druge težke izkušnje, večjo verjetnost za razvoj anksiozne motnje.

Po mojih izkušnjah je v ozadju pogosto nakopičen strah. Strah in občutek ogroženosti se nabirata že od otroštva ali od kakšne težke izkušnje naprej, in ker ju nikoli zares ne predelamo, se ne vežeta več na eno samo stvar. Zato se skrb pri generalizirani anksioznosti razlije po vseh področjih hkrati: danes je to zdravje, jutri služba, pojutrišnjem otroci. Vsebina se menja, občutek pod njo ostaja isti.

Pogosto vidim tudi otroško držo, ki je telo nikoli ni odložilo. Ljudje jo tiho nosijo v sebi kot stavek: »Moram biti vedno na preži, moram vedno čakati, ker nikoli ne vem, od kod pride nevarnost.« Kdor je kot otrok živel v napetem ali nepredvidljivem domu, se je naučil brati vsak znak nevarnosti. Takrat ga je to varovalo. Danes pa telo straži naprej, tudi ko ni ničesar, kar bi bilo treba stražiti.

Kako je generalizirana anksioznost povezana z drugimi anksioznimi motnjami?

Generalizirana anksioznost pogosto ne pride sama. NHS navaja, da ima človek pogosto več kot eno anksiozno motnjo hkrati, na primer še panično motnjo ali fobijo. NIMH dodaja, da GAM lahko spremljajo tudi druga duševna in telesna stanja ter da je pogosto povezana s čezmernim pitjem alkohola ali uporabo drugih substanc.

Razlika med oblikami je predvsem v tem, na kaj se strah veže. WHO generalizirano anksiozno motnjo opiše kot vztrajno in pretirano skrb glede vsakdanjih dejavnosti ali dogodkov. Pri drugih anksioznih motnjah se strah praviloma veže na določeno situacijo, na primer na napade panike ali na situacije med ljudmi.

Kako se posamezne oblike razlikujejo med seboj, sem opisala v članku o tem, kaj je anksiozna motnja in kako se kaže huda anksioznost. Kadar se strah veže predvsem na ljudi in na to, kaj si drugi mislijo o vas, vam bo bližje zapis o socialni anksioznosti. Če pa gre bolj za stalen notranji nemir kot za vsebinske skrbi, preberite, od kod prihaja živčnost in kako umiriti notranji nemir.

Kako zdravnik prepozna generalizirano anksiozno motnjo?

Generalizirano anksiozno motnjo prepozna zdravnik. Po opisu NHS vas bo osebni zdravnik vprašal o vaših skrbeh in telesnih simptomih. Na GAM pomisli, ko vas skrbi veliko različnih stvari, ko tesnoba vpliva na vsakdan, ko jo težko nadzorujete in ko traja večino časa vsaj šest mesecev.

Podoben časovni okvir navaja tudi NIMH: skrb, ki jo je težko nadzorovati, večino dni vsaj šest mesecev, skupaj z vsaj tremi od teh znakov: nemir, utrujenost, slabša zbranost, razdražljivost, mišična napetost in težave s spanjem. NIMH ob tem omenja, da zdravnik lahko opravi tudi telesni pregled, da izključi drug telesni vzrok.

Šest mesecev pa je merilo za diagnozo, ne za to, kdaj smete poiskati pomoč. Slovenski NIJZ svetuje pogovor z zdravnikom že, ko tesnoba traja več kot dva tedna in je ne zmorete več prenašati ali ko vas ovira pri vsakdanjih opravilih. Prvi naslov je osebni zdravnik.

Ko pride k meni nekdo s skrbmi in s telesnimi težavami, me najprej zanima, ali ga je pregledal zdravnik. Nisem zdravnica. Razbijanje srca, vrtoglavica ali bolečina imajo lahko tudi telesne vzroke, ki jih mora oceniti zdravnik. Šele ko je to urejeno, se lahko mirno vprašamo, kaj telo nosi iz preteklosti.

Telesne simptome vedno najprej preveri zdravnik.

Kako poteka zdravljenje generalizirane anksiozne motnje?

Zdravljenje generalizirane anksiozne motnje vodi zdravnik ali drug strokovnjak za duševno zdravje. NHS navaja, da osebni zdravnik običajno najprej predlaga pogovorno terapijo, najpogosteje kognitivno-vedenjsko, v nekaterih primerih tudi zdravila ali napotitev k specialistom. O jemanju zdravil se vedno posvetujte s svojim zdravnikom.

NHS ob tem pošteno zapiše, da obravnava pomaga pri obvladovanju simptomov, a da za to potrebuje čas. To se mi zdi pomembno sporočilo. Ne gre za tekmo in ne za recept čez noč. Gre za postopno učenje, kako lahko telo in misli spet najdejo več miru.

Zdravil ne spreminjajte in ne opuščajte brez posveta z zdravnikom. Tapkanje in vse, kar delam z ljudmi, lahko teče ob zdravniški obravnavi, ne namesto nje. Karkoli ste do zdaj na sebi naredili, vam bo samo pomagalo.

Kaj lahko naredite sami, ko vas preplavijo skrbi?

Sami lahko naredite več, kot se zdi sredi skrbi. NIJZ, NHS in WHO priporočajo podobne korake: redno gibanje, reden spanec in obroke, manj kofeina in alkohola, sprostitvene tehnike, kot je počasno dihanje, in pogovor z nekom, ki mu zaupate. Pomembno je tudi, da se situacijam ne izogibate.

• Opazujte, kdaj se skrb okrepi. NIJZ predlaga, da prepoznate, ali je povezana z določenimi situacijami, ljudmi ali predmeti.
• Preverite misel. Vprašajte se, ali je misel realna ali gre za strah, ki se je napihnil. Poskusite situacijo pogledati še z druge strani.
• Umirite telo. NIJZ omenja avtogeni trening, progresivno mišično sproščanje in dihalne vaje, WHO pa počasno dihanje in kratke vaje čuječnosti.
• Gibajte se. Tudi krajši sprehod šteje, piše WHO.
• Omejite kofein in alkohol. NHS opozarja, da kofein otežuje obvladovanje tesnobe, WHO pa, da jo alkohol lahko poslabša.
• Ne bežite pred vsem. NHS svetuje, da čas v situacijah, ki vas skrbijo, podaljšujete postopoma.
• Spregovorite. Prijatelj, družinski član ali strokovnjak: izgovorjena skrb je pogosto lažja.

Sama bi dodala še eno: skrbi ne preganjajte s silo. Ena mojih najljubših vaj je, da tesnobo nagovorite, namesto da se borite z njo. Opisala sem jo skupaj z drugimi koraki v članku o tem, kako si pri anksioznosti pomagate sami in s podporo.

Kako pri generalizirani anksioznosti delam s tapkanjem?

Pri svojem delu uporabljam EFT tapkanje, komplementarno metodo samopomoči. Med rahlim trkanjem z blazinicami prstov po izbranih točkah na obrazu in zgornjem delu telesa na glas povemo, kaj čutimo. Tapkanje ne nadomešča obiska pri zdravniku. Je orodje, s katerim se z nemirom srečate, namesto da pred njim bežite.

Pri skrbeh, ki preskakujejo s teme na temo, začnemo na karate točki na robu dlani. Trikrat ponovite: »Kljub temu da me skrbi vse naenkrat, se imam rad (rada) in se sprejemam.« Nato tapkate po točkah v treh krogih. V prvem poimenujete skrbi, kakor pridejo: »Zdravje. Služba. Otroci. Vse me skrbi.« V drugem izmenjujete dvom in možnost: »Kaj, če skrb za danes odložim? – Ne, ne smem, nekaj se bo zalomilo.« V tretjem izberete novo smer: »Izberem, da se pomirim, tudi če ne vem vsega vnaprej.«

Ko se telo malo umiri, skupaj poiščemo sled nazaj. Vprašam: »Kdaj ste se kot otrok že počutili tako? Koliko let ste imeli takrat?« Pri generalizirani anksioznosti odgovor redko leži v današnjih skrbeh. Te so pogosto le nov povod za star občutek.

Kako trdno je to podprto z raziskavami? Metaanaliza iz leta 2016 je združila 14 randomiziranih raziskav o EFT pri anksioznosti. Posvečala se je anksioznosti na splošno, ne posebej generalizirani anksiozni motnji. V skupinah z EFT so se ocene anksioznosti znižale, avtor pa ob tem piše, da je raziskav, ki bi EFT primerjale z uveljavljenimi oblikami obravnave, premalo. Zato tapkanje razumem kot dopolnilo in ne kot dokazano pot za vsakogar.

Kadar je skrbi preveč za samostojno delo, jih raziskujeva skupaj. V programu Notranji mir postopoma delamo na starih izkušnjah in prepričanjih, ki skrb hranijo, vi pa se učite orodij za bolj umirjen vsakdan.

Program Notranji mir traja 90 dni. Izkušnje posameznikov se razlikujejo.

Ali vam lahko forum o generalizirani anksiozni motnji pomaga?

Forum vam lahko pomaga, da vidite, da niste edini. Branje izkušenj drugih marsikoga pomiri, ker končno dobi besede za to, kar doživlja. Hkrati forum ne more oceniti vašega stanja, branje tujih zgodb pa lahko skrb celo okrepi. Oceno in obravnavo naj vodi zdravnik.

Pogosto slišim stavek: »Na forumu sem prebrala, da …« Generalizirana anksioznost ima rada novo hrano, in forum je lahko obložena miza. Zato nekaj mojih nasvetov:

• Pred branjem si določite čas, na primer deset minut, in se ga držite.
• Če po branju čutite več nemira kot prej, je to znak, da je dovolj za danes.
• Podatke o simptomih in obravnavi preverite pri zanesljivih virih, kot sta NIJZ in vaš zdravnik.
• Ne primerjajte svoje poti s potjo drugih. Za vsako skrbjo je druga zgodba.
• Iščite zgodbe, ki vam dajo pogum, ne tistih, ki vam dajo nove skrbi.

Ali se lahko generalizirana anksioznost izboljša?

Da, izboljšanje je mogoče. NHS zapiše, da obravnava pomaga pri obvladovanju simptomov, a potrebuje čas. NIMH dodaja, da lahko ljudje z GAM ob ustrezni obravnavi in podpori obvladujejo svojo tesnobo in izboljšajo kakovost življenja. Po mojih izkušnjah se stvari začnejo premikati, ko skrbi ne potiskamo več samo stran, ampak raziskujemo, kaj jo hrani.

V 15 letih sem sodelovala z več kot 4.200 ljudmi in pri mnogih sem videla isto: skrb ni njihova osebnost. Je naučen način, s katerim jih je telo dolgo poskušalo zaščititi. Ko to začutite, se lahko začne spreminjati tudi vaš odnos do skrbi.

Če bi se radi o tem, kar doživljate, pogovorili z mano, se lahko prijavite na brezplačen uvodni pogovor. Skupaj pogledava, kaj vas bremeni in kateri naslednji korak je za vas smiseln.

Ne, niste edini. Vaša bolečina je resnična, a pot iz nje obstaja. Začne se z majhnim korakom: danes eno skrb zapišite, jo nagovorite in si ob tem dovolite en globok, počasen izdih.

Topel objem, Asja