Motnje spanja so stanja, pri katerih je moteno uspavanje, neprekinjen spanec, dihanje ali gibanje med spanjem ali pa ritem budnosti in spanja. Posledica je spanec, ki ne spočije, ali zaspanost, ki vas preseneti sredi dneva. Morda se ponoči premetavate, partner vam pove, da med spanjem glasno smrčite, ali pa vas zvečer noge ne pustijo pri miru.
V tem članku vam predstavim najpogostejše motnje spanja, znake, po katerih jih prepoznate, in trenutke, ko je prav, da se najprej oglasite pri zdravniku. Na koncu povem tudi, kje je pri tem mesto za delo s stresom.
Kaj so motnje spanja?
Motnje spanja so skupina stanj, ki motijo uspavanje, neprekinjen spanec, dihanje ali gibanje med spanjem ali ritem budnosti in spanja, zato se človek ponoči ne spočije ali je čez dan pretirano zaspan. Po navedbah NIJZ poznamo okrog 90 različnih motenj spanja, prisotne pa so pri 10 do 30 odstotkih posameznikov, tako pri odraslih kot pri otrocih. Najpogostejša je nespečnost. Med motnje spanja sodijo še motnje dihanja v spanju, prekomerna dnevna zaspanost z narkolepsijo, motnje cirkadianega ritma ter motnje gibanja in parasomnije, kot so sindrom nemirnih nog, hoja v spanju in nočni strahovi. Motnjo spanja prepozna in opredeli zdravnik, ki se z vami pogovori, vas pregleda in po potrebi napoti na preiskave spanja. Vsak nemiren spanec še ni motnja spanja, lahko pa se za njim skriva. Zato je prvi korak vedno razumeti, kaj se dogaja, in ne ostati sam z ugibanjem.
Katere vrste motenj spanja poznamo?
Motnje spanja se delijo v več skupin: nespečnost, motnje dihanja v spanju, prekomerno dnevno zaspanost z narkolepsijo, motnje cirkadianega ritma ter motnje gibanja in parasomnije. Vsaka skupina se kaže drugače in ima svojo pot do pomoči. Spodnji pregled vam pomaga, da laže opišete, kar doživljate.
| Motnja spanja | Kako se lahko kaže | Kdo jo obravnava |
|---|---|---|
| Nespečnost | težko uspavanje, nočna ali prezgodnja prebujanja, utrujenost čez dan | družinski zdravnik, po potrebi specialist za motnje spanja |
| Motnje dihanja v spanju (apneja) | premori v dihanju, glasno smrčanje, dnevna zaspanost | družinski zdravnik, nato specialist za motnje spanja |
| Prekomerna dnevna zaspanost, narkolepsija | nenadni napadi spanca čez dan, izguba mišične moči ob čustvih | nevrolog, specialist za motnje spanja |
| Motnje cirkadianega ritma | spanec je zadosten, a ob napačnem času dneva | specialist za motnje spanja |
| Motnje gibanja v spanju | sindrom nemirnih nog, periodični gibi udov, škrtanje z zobmi | nevrolog |
| Parasomnije | hoja v spanju, nočni strahovi, zbujanja z zmedenostjo | nevrolog |
Telesne simptome vedno najprej preveri zdravnik.
Pregled je povzet po NIJZ. Tabela vam ne postavi diagnoze. Pomaga pa, da ob obisku pri zdravniku znate povedati, kaj se ponoči dogaja, in da veste, katere znake je vredno omeniti.
Kako se nespečnost razlikuje od drugih motenj spanja?
Pri nespečnosti je v ospredju to, da težko zaspite ali ostanete v spancu, čeprav imate za spanec čas in priložnost. Pri drugih motnjah spanec pogosto prekinja nekaj drugega, na primer premori v dihanju ali neprijeten občutek v nogah. Nespečnost je lahko tudi znak druge motnje.
NIJZ opozarja, da je nespečnost pogosto simptom druge bolezni in da jo pogosto spremlja motnja dihanja v spanju. V tem primeru je obisk specialista za motnje spanja nujen. Zato se ne ustavite pri samopomoči, če poleg slabih noči opažate še smrčanje s premori ali hudo dnevno zaspanost.
Kaj nespečnost je, kdaj postane kronična in kaj jo najpogosteje sproži, sem podrobno opisala v članku kaj je nespečnost in kaj jo najpogosteje povzroča.
Kako prepoznate motnje dihanja med spanjem?
Motnje dihanja med spanjem pomenijo, da se dihanje med spanjem večkrat ustavi in spet začne. Najpogostejša je obstruktivna apneja. Sami jo težko opazite, ker se dogaja, ko spite, zato pogosto najprej partner opazi glasno smrčanje, prhanje ali premore v dihanju.
Po navedbah NIJZ gre za ponavljajoče se premore dihanja, ki trajajo 10 sekund in več. Pri obstruktivni apneji je vzrok zapora v zgornjih dihalih, redkejša centralna apneja pa izvira iz motenj uravnavanja dihanja. NHS navaja te znake:
- dihanje se med spanjem ustavlja in spet začenja,
- med spanjem se slišijo prhanje, hropenje ali zvoki dušenja,
- pogosto se zbujate,
- glasno smrčite,
- čez dan ste zelo utrujeni in se težko zberete,
- zjutraj vas boli glava, razpoloženje niha.
Telesne simptome vedno najprej preveri zdravnik.
Motnje dihanja v spanju je treba vzeti resno. NIJZ navaja, da povzročajo prekomerno dnevno zaspanost in so povezane z resnimi boleznimi srca in ožilja. NHS svetuje, da k zdravniku vzamete tudi osebo, ki je znake opazila, in opozarja, da lahko uspavala apnejo poslabšajo. Zato se o zdravilih za spanje vedno posvetujte s svojim zdravnikom. Če vas ponoči prebudi nenadna huda težka sapa ali bolečina v prsih, ne čakajte na jutro in pokličite 112.
Kaj je sindrom nemirnih nog?
Sindrom nemirnih nog je stanje, pri katerem čutite močno potrebo, da premikate noge, običajno zvečer in ponoči, ko počivate. Premik za hip olajša, a občutek se vrača in moti uspavanje. Znaki se lahko pojavijo tudi v rokah. Vzrok naj oceni zdravnik.
Kako se sindrom nemirnih nog kaže, opisuje NHS:
- močna potreba po premikanju nog,
- neprijetni občutki v nogah, kot so mravljinčenje, utripanje ali srbenje,
- bolečina v nogah,
- znaki so izrazitejši ponoči, med počitkom.
Telesne simptome vedno najprej preveri zdravnik.
NHS pojasnjuje, da je sindrom verjetno povezan z ravnijo železa in dopamina v telesu, pogostejši pa je, če ga ima kdo v družini. Povezan je lahko z nosečnostjo, slabokrvnostjo zaradi pomanjkanja železa, boleznijo ledvic in nekaterimi zdravili. Zato naj zdravnik preveri, kaj je v ozadju, in pregleda zdravila, ki jih jemljete. Zdravil ne spreminjajte brez posveta z zdravnikom.
Do pregleda si lahko pomagate z gibanjem čez dan, rednim časom spanja, toplo kopeljo pred spanjem ter s hojo, raztezanjem ali masažo nog, ko se občutek pojavi. NHS svetuje tudi, da po poldnevu ne pijete kave, čaja ali energijskih pijač. K zdravniku pojdite, če vam sindrom jemlje spanec, vpliva na vaše duševno počutje ali če vam samopomoč ni pomagala.
Kdaj je dnevna zaspanost znak narkolepsije?
Na narkolepsijo pomislimo, ko vas čez dan kljub dovolj spanja premagujejo nenadni, neobvladljivi napadi spanca, včasih skupaj z nenadno mišično šibkostjo ob močnih čustvih. Narkolepsija je redka nevrološka motnja. Takšne znake naj vedno pregleda zdravnik.
NIJZ narkolepsijo opisuje kot kronično nevrološko motnjo uravnavanja budnosti in spanja. NHS med znaki navaja:
- zaspanost čez dan in težave z ohranjanjem budnosti,
- nenadno zaspanje sredi dejavnosti,
- nenadno mišično šibkost, ki jo lahko sproži smeh, jeza ali žalost (katapleksija),
- težave z zbranostjo in pogosto nočno zbujanje,
- nezmožnost premikanja ali govora ob uspavanju ali prebujanju (spalna paraliza),
- zelo žive, intenzivne sanje.
Telesne simptome vedno najprej preveri zdravnik.
Po navedbah NIJZ narkolepsija nujno potrebuje obravnavo pri nevrologu, specialistu za motnje spanja. Dokler vzrok ni pojasnjen, se izogibajte dejavnostim, pri katerih bi bil nenaden spanec nevaren, zlasti vožnji. Znaki se običajno začnejo v otroštvu ali mladosti, zato jih je vredno omeniti zdravniku, tudi če jih nosite že dolgo.
Bi se radi pogovorili o tem, kar doživljate? Prijavite se na brezplačen, neobvezujoč uvodni pogovor.
Kaj so parasomnije in nočni strahovi?
Parasomnije so nenavadna vedenja ali doživljanja med spanjem, na primer hoja v spanju, nočni strahovi ali zbujanja z zmedenostjo. Prekinjajo nočni spanec in lahko povzročijo dnevno zaspanost. Ker jih je treba ločiti od drugih stanj, sodijo na pregled k zdravniku.
NIJZ parasomnije uvršča ob motnje gibanja v spanju, kamor sodijo še sindrom nemirnih nog, periodični gibi udov in škrtanje z zobmi. Posebej omenja vedenjsko motnjo faze REM. Za vse te motnje navaja, da je potrebna nadaljnja obravnava pri nevrologu, med drugim zato, da izključi epilepsijo in postavi pravo diagnozo.
Če vas kdaj zbudi težka sanja, to še ni parasomnija. Kadar pa vas partner opozori, da med spanjem hodite, kričite ali se živahno premikate, to povejte zdravniku.
Kaj so motnje cirkadianega ritma?
Pri motnjah cirkadianega ritma je spanje samo po sebi normalno in zadostno, vendar se pojavi ob času, ki se ne ujema z vašimi obveznostmi. Najpogosteje jih povzročita izmensko delo ali potovanje čez časovne pasove, lahko pa izvirajo tudi iz telesa samega.
Po navedbah NIJZ so pogoste tudi endogene motnje cirkadianega ritma, katerih vzrok je lahko genetski. Te zahtevajo nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje pri zdravniku, specialistu za motnje spanja. Če delate v izmenah in se vaš spanec kljub dobrim navadam ne ustali, je to vredno omeniti družinskemu zdravniku.
Predstavljajte si notranjo uro, ki bi jo vsak teden prestavili za nekaj ur. Telo se trudi slediti, a vedno zamuja korak. Ni čudno, da je utrujeno.
Zakaj je spanec nemiren, čeprav ni motnje spanja?
Nemiren spanec, pri katerem se premetavate, se pogosto zbujate in zjutraj niste spočiti, ima pogosto vsakdanje vzroke: stres, skrbi, alkohol ali pozen obilen obrok, hrup, svetlobo ali neurejen ritem. Kadar zdravnik ne najde motnje spanja, je vredno pogledati, kaj telo ponoči drži v pripravljenosti.
NIJZ med dejavniki, ki motijo spanec, našteva delovne obveznosti in izmensko delo, slabe spalne navade, stres, zdravstvene težave, preveč umetne ali premalo naravne svetlobe, neurejeno spalno okolje, alkohol, kofein in nikotin, elektronske naprave v uri pred spanjem ter moteče družinske člane ali hišne ljubljenčke.
Kot rada povem, telo nemirnih noči ne ustvari kar iz nič. V svoji praksi pogosto opažam, da se nemiren spanec okrepi v obdobjih, ko ljudje podnevi nosijo več, kot zmorejo, pa tega ne pokažejo nikomur. Ponoči, ko ni več opravil, se napetost oglasi. Praktične korake za mirnejši večer najdete v članku kako zaspati, ko se misli ne umirijo. Če vas zbuja vedno ista nočna ura, si preberite, zakaj se zbujate ob 3 zjutraj.
Kdaj k zdravniku zaradi težav s spanjem?
K družinskemu zdravniku pojdite, ko imate kljub dobrim navadam težave s spanjem več tednov, ko vas utrujenost ovira čez dan ali ko opazite znake, ki kažejo na drugo motnjo spanja. Družinski zdravnik vas po potrebi napoti k specialistu za motnje spanja.
NIJZ našteva znake, po katerih prepoznamo motnje spanja:
- težave pri uspavanju ali vzdrževanju spanja,
- smrčanje in premori dihanja med spanjem,
- prekomerna dnevna zaspanost,
- nenavadno gibanje ali vedenje med spanjem.
Telesne simptome vedno najprej preveri zdravnik.
NIJZ dodaja, da lahko na motnje spanja kažejo tudi razdražljivost, tesnoba, slabša zbranost, manj motivacije ali slabša učinkovitost v službi. Pri nespečnosti bo zdravnik obseg težav lažje ocenil z dnevnikom spanja. Poudarja tudi, da je zgodnje odkrivanje pomembno, ker lahko preprečimo dolgotrajne posledice.
Kaj vam lahko povedo forumi o motnjah spanja?
Forumi o motnjah spanja so lahko v oporo, ker preberete, da tudi drugi ponoči bedijo, smrčijo ali se borijo z nemirnimi nogami. Diagnoze pa vam ne morejo postaviti. Podobni znaki imajo lahko zelo različne vzroke, zato je forum dober za občutek, da niste sami, ne pa za odločitve o zdravljenju.
Namesto ugibanja na forumu si raje pripravite zapiske za zdravnika. Zapišite, kdaj se težave pojavljajo, kaj je opazil partner, katera zdravila in pripravke jemljete in kako se počutite čez dan. O zdravilih in pripravkih se posvetujte z zdravnikom, ne s forumom.
Morda se vam zdi, da »samo slabo spite« in da zaradi tega ne bi smeli motiti zdravnika. Spanec ni malenkost. Če vas skrbi, je to dovolj dober razlog za pogovor.
Kje je pri motnjah spanja mesto za delo s stresom?
Pri motnjah, kot so apneja, narkolepsija ali sindrom nemirnih nog, obravnavo vodi zdravnik, in delo s stresom tega ne nadomesti. Lahko pa je dragocena dopolnitev, kadar je v ozadju nemirnih noči napetost, ki jo telo nosi, ali kadar vas skrbi zaradi spanca samega.
Pri svojem delu uporabljam EFT oziroma tapkanje, komplementarno metodo samopomoči. Z njo iščeva, kateri občutki in stare izkušnje telo držijo v pripravljenosti, in jim dava prostor. Ko nekdo leži v postelji in se sprašuje, ali bo spet slaba noč, je že ta skrb dovolj, da telo ostane budno. Tudi s takšno skrbjo je mogoče delati.
V programu Notranji mir se naučite tehnik, ki lahko prispevajo k mirnejšemu spancu, in skupaj raziskujeva, kaj vaše telo nosi iz preteklosti.
Program Notranji mir traja 90 dni. Izkušnje posameznikov se razlikujejo.
Če bi se o svojih nočeh najprej radi pogovorili, se prijavite na brezplačen uvodni pogovor.
Slab spanec ni nekaj, kar morate preprosto prenašati. Ko veste, kaj se dogaja, lahko izberete naslednji korak: pregled pri zdravniku, boljše navade ali delo z napetostjo, ki vas drži budne. Vsak od teh korakov šteje. Niste edini, podpora obstaja.
